Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca (poleg drugih primerov) ta lahko poda tudi kot odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V praksi je ta oblika odpovedi v primerjavi z ostalimi najmanj v uporabi.
Odpoved iz razloga nesposobnosti lahko delodajalec poda takrat, ko pri delavcu ugotovi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno.
POGODBA.NET pomagamo delavcem in delodajalcem v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter v ostalih delovnopravnih razmerjih.
Stopite v kontakt z nami preko spletnega obrazca ali nas kontaktirajte na telefonsko številko 041 358 888 oziroma e-mail naslov info@pogodba.net.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pa se lahko izda tudi v primeru, ki ga je treba razlikovati od prejšnjega in sicer gre za primer, ko delodajalec ugotovi pri delavcu neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki se nanaša na nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ni odpoved iz krivdnih razlogov. Kadar so podani razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ti namreč niso povezani z delavčevo malomarnostjo ali celo naklepno slabim delom, temveč gre za to, da delavec kljub svojemu najboljšemu prizadevanju pri delu ni dovolj uspešen.
Odpoved iz razloga nesposobnosti lahko delodajalec poda takrat, ko pri delavcu ugotovi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno.
Stopite v kontakt z nami preko spletnega obrazca ali nas kontaktirajte na telefonsko številko 041 358 888 oziroma e-mail naslov info@pogodba.net.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca v primerih, kadar je delavec ravnal malomarno ali naklepno, ne predvideva izplačila nikakršne odpravnine. Nasprotno pa v primerih, kadar so podani razlogi za odpoved iz razloga nesposobnosti, zakon odsotnost delavčeve krivde upošteva in priznava pravico do odpravnine. Zelo pogost razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti je nedoseganje norme. Med razlogi se pojavlja tudi pomanjkanje strokovnosti. V praksi poteka spremljanje delavčevega dela vsaj neko krajše obdobje, vendar ni pogoj, da bi delavec moral vedeti, da se njegovo delo ocenjuje, saj se ocenjuje delavčev redni rezultat.
Stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je, da »… redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti lahko zakonita le, če se ob objektivno ugotovljenem dejstvu nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov hkrati ugotovi, da delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kvalitetno.«
Primera iz prakse:
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v zadevi pod opr. št. Pdp 60/2013 zaključilo, da “… glede na to, da se tožnica po pozivu na delo ni vrnila in se na delu ni zglasila, je tožena stranka pravilno, na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih (ki določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev) tožnico napotila na ustrezen preventivni pregled, da bi ugotovila, ali tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto šivilje. V opisu delovnega mesta šivilje je med drugim določeno, da delo ni primerno za delavce z okvaro hrbtenice, ker gre za sedeče delo. Ker tožnica torej posebnega pogoja, zapisanega v opisu delovnega mesta za delovno mesto šivilje ni izpolnjevala, istočasno pa pomeni tudi, da je takšno delo nevarno za njeno zdravje, kar je v nasprotju s predpisi o varstvu in zdravju pri delu, tožnica ne more več izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti …”. Iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča pod opr. št. Pdp 795/2012 pa izhaja, da “… tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita …”.
Delodajalec je dolžan delavca v skladu z določilom 2. odstavka 85. člena ZDR-1 pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pisno seznaniti z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisno seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.2 Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga oseba, ki jo je pooblastil delavec.
V skladu s 3. odstavkom 89. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Za razliko od poslovnega razloga je torej razlog nesposobnosti še vedno vezan na objektivni šestmesečni rok.
Stopite v kontakt z nami preko spletnega obrazca ali nas kontaktirajte na telefonsko številko 041 358 888 oziroma e-mail naslov info@pogodba.net.
Tudi v primeru razloga nesposobnosti delodajalec ni več obvezan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, in mu, če ta možnost obstaja, ponuditi sklenitev nove pogodbe. Delodajalec to še vedno lahko stori, saj tudi ZDR-1 ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, vendar pa k temu ni več obvezan. Če delodajalec delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ki jo narekuje neizpolnjevanje samih pogojev za opravljanje dela in ki jo zakon tudi obravnava kot odpoved iz razloga nesposobnosti, izhaja predvsem iz nezmožnosti delavca, da bi pridobil oz. obnovil kakšno obvezno potrdilo, ki ga rabi z opravljanje dela. Delavec je lahko sam kriv, da potrdila ne more dobiti, vendar ne gre za krivdni razlog, ker ta ne izhaja iz samega njegovega dela pri delodajalcu. Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da zdravstvena nesposobnost za delo (v celoti ali delna) ne predstavlja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tak delavec je na bolniški odsotnosti ali pa se ugotavlja invalidnost.
POGODBA.NET pomagamo delavcem in delodajalcem v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter v ostalih delovnopravnih razmerjih.
Stopite v kontakt z nami preko spletnega obrazca ali nas kontaktirajte na telefonsko številko 041 358 888 oziroma e-mail naslov info@pogodba.net.
TM, 2024
