Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami, v kateremu pogodbene stranke opredelijo medsebojne pravice in obveznosti.
Za veljavno sklenitev pogodb morajo biti izpolnjene določene splošne predpostavke in sicer:
Posebne oz. dodatne predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe pa so tiste, ki so določene samo za določene vrste pogodb. Posebne predpostavke za veljavno sklenitev oz. začetek učinkovanja pogodbe so lahko določene bodisi z zakonom bodisi jih določita pogodbeni stranki (npr. pisna oblika pogodbe).
Splošno pravilo je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika (neobličnost), razen če zakon drugače določa.
Zakon določa takšno izjemo za pogodbo o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, pogodbo o prodaji na obroke, gradbeno pogodbo, licenčno pogodbo, alotmajsko pogodbo / pogodba o najetju gostinskih kapacitet, pod določenimi pogoji tudi za darilno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi itd.
Zakon dovoljuje tudi, da se pogodbeni stranki sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.
Pogodbe lahko sklepajo med seboj fizične in pravne osebe, ki imajo pravno in popolno poslovno sposobnost. Pravno sposobnost pridobijo fizične osebe z rojstvom, pravne pa praviloma z vpisom v sodni register. Poslovno sposobnost (t.j. sposobnost z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobivati pravice in prevzemati obveznosti v pravnih razmerjih) pa fizične osebe pridobijo s polnoletnostjo, za pravne osebe pa je odločilen njihov zastopnik, preko katerega izražajo svojo voljo.
Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti.
Za gospodarske subjekte se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki.
Za gospodarske subjekte se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.
Za gospodarske pogodbe Obligacijski zakonik določa več izjem (npr. uporabo poslovnih običajev, uzanc in poslovne prakse, posebno pravilo o času, potrebnem za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, obresti pri posojilni pogodbi se domnevajo, domneva oderuških obresti ne velja za gospodarske pogodbe, gospodarska pogodba nastane, čeprav kupnina ni določena oz. določljiva, krajši rok za obvestilo o očitnih in skritih napakah na stvari, pravilo po katerem pri gospodarskih pogodbah porok odgovarja kot porok in plačnik).