Govorimo / We speak

Prijava / Log In

Registracija / Sign Up

Dolžnik v tujini: Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

V času globalizacije in vse večjega sodelovanja ter poslovanja med subjekti iz različnih držav, prihaja do novih problemov. Tipičen primer je plačilna nedisciplina, ki upnika postavlja pred vprašanje, kako si učinkovito in enostavno zagotoviti izterjavo dolga od dolžnika iz druge države. Uporaba nacionalnih ukrepov za zavarovanje (npr. predhodne ali začasne odredbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju), se v takšnih primerih za upnike izkaže za oteženo, saj se pogoji za izdajo ukrepov zavarovanja v nacionalnih postopkih v različnih državah med seboj precej razlikujejo. Te postopki so v mnogih primerih dragi in zamudni, zato ne dosežejo svojega namena.

evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

V Evropski uniji je sicer vzpostavljenih več mehanizmov, ki upnikom olajšajo pot izterjave denarnega dolga. Vendar pa ni bil predviden noben ukrep zavarovanja, ki bi zavaroval uspešnost bodoče izvršbe, na način, da se dolžnik pred njegovo izvršitvijo z njim ne bi seznanil (ex parte). Čezmejna izvršba takih ukrepov je po prenovljeni bruseljski uredbi (Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah) zelo omejena. Izvršiti je mogoče samo ukrep zavarovanja, ki ga izda sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari, prav tako pa mora biti ta tudi vročen tožencu (dolžniku). Posledica tega je, da ukrep ne doseže svojega namena, saj je toženec v državi izvršbe o njem obveščen in lahko denarna sredstva preprosto prenese, skrije ali porabi. Upnik načeloma želi presenetiti dolžnika in mu zamrzniti bančni račun oz. račune, še preden ta »skrije denar«.

Evropska unija ta problem rešuje z Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). Uporablja se od 18. januarja 2017 v vseh državah članicah EU z izjemo Danske. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju nalog) sodišču v državi članici EU omogoča, da zamrzne sredstva na bančnem računu dolžnika v drugi državi članici EU. Nalog je ukrep zavarovanja in je na voljo upniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba ter predstavlja alternativo obstoječim nacionalnim postopkom v posameznih državah članicah EU.

Uredba se uporablja za zavarovanje denarnih terjatev v civilnih in gospodarskih zadevah v čezmejnih primerih. V drugem členu so taksativno našteta področja, kjer se uredba ne uporablja, in sicer za terjatve iz:

  • premoženjskih razmerij, ki izhajajo iz zakonske zveze ali drugega razmerja s primerljivim učinkom (npr. zunajzakonska zveza);
  • oporoke in dedovanja, vključno z preživninskimi obveznostmi zaradi smrti;
  • terjatve zoper insloventnega dolžnika (v zvezi z njim je bil sprožen stečajni postopek, likvidacijski postopek, postopek prisilne poravnave ali drug podoben postopek);
  • socialne varnosti;
  • arbitražnih sporazumov.

Nalog je lahko izdan samo v čezmejnih primerih (sporih). Čezmejni primer pomeni primer, v katerem je bančni račun oz. računi, ki se zamrznejo na podlagi naloga, v državi članici, ki ni:

  1. država članica sodišča, ki obravnava vlogo za izdajo naloga (primer: nemški upnik predlaga zamrznitev nemškega bančnega računa slovenskega dolžnika pred slovenskim sodiščem), ali
  2. država članica, v kateri ima upnik stalno prebivališče (primer: nemški upnik predlaga zamrznitev slovenskega bančnega računa slovenskega dolžnika pred slovenskim sodiščem).

evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Nalog za zamrznitev lahko upnik predlaga, ko v državi članici že pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki dolžniku nalaga plačilo upnikovega zahtevka, v kateri koli fazi takega postopka ali celo še pred začetkom postopka v glavni stvari. Kadar upnik predlaga izdajo naloga še pred začetkom glavnega postopka, mu sodišče naloži, da mora izdajo le tega upravičiti z začetkom glavnega sodnega postopka (dokazilo o začetku mora predložiti sodišču v 30 dneh od vložitve vloge za izdajo naloga oziroma v 14 dneh od dneva izdaje naloga, drugače sodišče prekliče nalog ali ustavi njegovo izvršitev). Posebnost je torej, da je mogoče zavarovati zahtevke, ki so že zapadli v plačilo in tudi zahtevke, ki še niso zapadli v plačilo.

Sodišče izda nalog za zamrznitev, če upnik sodišču predloži zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče prepriča, da je ukrep zavarovanja nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena (npr. da bo dolžnik svoja sredstva porabil, uničil ali skril…). V kolikor upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine (zahtevek še ni zapadel v plačilo), mora sodišču predložiti tudi dokaze, iz katerih izhaja, da bo upnik verjetno uspel z zahtevkom v glavni stvari zoper dolžnika.

Pri pogojih za izdajo naloga je potrebno doseči ravnovesje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dolžnika, da prepreči njegovo zlorabo. V ta namen Uredba določa, da lahko sodišče, ki obravnava vlogo za izdajo naloga, od upnika zahteva zagotovitev varščine. Varščina je določena v znesku, ki zadošča za preprečitev zlorabe postopka in za nadomestilo morebitne škode, ki bi jo zaradi naloga utrpel dolžnik. Sodišče polog varščine zahteva predvsem, kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, lahko pa tudi kadar to že ima (če oceni, da ja to glede na okoliščine primera potrebno in ustrezno).

Glavni problem upnika je ugotoviti, pri kateri banki ima dolžnik bančni račun in kateri je dolžnikov (identifikacija računa). Uredba določa možnost dostopa do teh informacij preko Zahteve za pridobitev informacij o računu. Upnik lahko tako zahtevo pri sodišču poda, kadar že razpolaga s sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino in tudi takrat, ko le teh še nima. Ob tem pa mora dokazati, da so informacije o računu nujno potrebne, ker obstaja tveganje, da bo brez takih informacij poznejša izvršitev njegovega zahtevka zoper dolžnika verjetno ogrožena in bi se lahko zaradi tega finančno stanje upnika bistveno poslabšalo.

Če za konec na kratko povzamem, se lahko postopek za izdajo naloga uporablja samo v čezmejnih primerih, pri čemer mora biti sodišče, ki izvaja postopek, ali stalno prebivališče upnika v drugi državi članici EU, kot je tista, kjer se vodi bančni račun dolžnika. S tem postopkom je izterjava dolgov v EU za upnika olajšana, kar pozitivno vpliva na mednarodno poslovno sodelovanje. Glavne prednosti postopka za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov so:

  • hitrost (če upnik razpolaga s sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ima sodišče za izdajo naloga na voljo 5 delovnih dni, v nasprotnem primeru pa 10 delovnih dni),
  • neposredna izvršljivost v drugi državi članici,
  • izveden je brez predhodnega zaslišanja in obvestitve dolžnika (ex parte)
  • zagotovljen je »učinek presenečenja«, ki dolžnikom preprečuje premikanje, skrivanje ali porabo denarnih sredstev.

 

V kolikor imate dolžnika v tuji državi članici EU in ste soočeni s tveganjem glede izterjave vašega dolga, ste vabljeni, da se na naše strokovnjake obrnete glede učinkovitega postopanja v teh primerih in pridobitve Evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov.

Za vas smo kadarkoli dosegljivi na telefonski številki 041 358 888 in e-mail naslovu info@pogodba.net.

 

FS, 2022

Ključne besede

Za prijavo vnesite vaše uporabniško ime in geslo